Skupno število ogledov strani

torek, 22. julij 2014

Vožnja v Dubaju

Vsi ki berete blog veste, da sem bil ponovno šolarček, rutkar v Avtošoli v Al Quozu. Od začetka so me učil kako parkerat avto kako ne drog jest pa kok alkohol škoduje vožnji. Ok vožnja žiu poraz. Nima veze to smo dal čez.
 
V zadnjem mesecu in pol sem službeno prepotova natanko 10000 km. Kar pomeni, da se dost vozim po celotni UAE. Kakšna je vožnja v UAE?
 
Zajebana. Zakaj? Tukaj vozijo vsi tisti, ki so na žalost motorično manj sposobni in na žalost si lahko prav ti motorično manj sposobni vozniki kupijo stroje, ki jih v Sloveniji ne vidiš. Povprečen avto tukaj ima 150km + oz raje 250-300km. Za volanom pa...
 
Sama pravila in način vožnje je zelo podoben kot v Sloveniji z nekoliko manjšimi spremembami. Recimo tukaj Avtobus nikakor in nikoli nima prednosti. Pri nas pa se mu moraš umakniti vedno. Ceste se razstezajo od 1 do 6 nekje celo več pasov. Na teh pasovih pa vozi cel svet. Tukaj se ne upošteva varnostne razdalje, ne upošteva se odstavnega pasu.
 
Če želiš postati dober šofi pridi na šolanje v UAE. Ko se voziš po cesti moraš resno gledat vsa ogledala, vse mrtve kote in pri vsakem vozilu moraš predvidevati kaj bo naredil. Vedno moraš predvidevati, da bo šofi pred tabo naredil tisto kar najmanj pričakuješ. Na srečo je najvišja hitrost omejena na 120 km/h. Res je, da so radarji na 100m postavljeni ampak te slikajo, ko pelješ čez 140km/h.
 
Imel sem tudi manjšo nesrečo na semafroju, ko me je ruknil šofi kao profi šovi iz Avris renta carja. Verjetno mu je spodletela noga z zavore in opaaa me je piknu. Ni blo škode sam vseen neveš kva moraš arest. A moram policijo poklicat al kva zdej, pa še služben avto mam...?!
 
 
No ker pa ni vse zato kar se sveti si poglejte malo manj vzorno vožnjo spodaj.
 
 
 
 


 Več kot imaš več veljaš. To se pokaže tudi na ceti. Imam službeni avto ki je navadna limuzinca in nisem deležen nobenega spoštovanja na cestah. Urša vozi SUVa in razlika je očitna. Večji si bolj te spoštujejo. Ne vrivajo se ne izsiljujeo te toliko. Ok valda, da te ampak sam te tavelki bagri k so še večji od tebe. Razmišlam, da bi si kupu avtobus! =)

Zanimivo še morda to da kot turist lahko z mednarodno voznisko najames renta car. Ko dobiš residence visa pa moramo SLovenčki postati šolarčki. Beda.


Aj to pravica?




 
 
 
 
 
 

petek, 18. julij 2014

Dubai Fountain

Dubai Fountain, ko se zaveš, da živiš v mogočnem mestu Dubai!

Dubai Fontain je mogočna in največja vodna funtana na svetu. Nahaja se v 121 000m2 velikem jezeru pred Dubai Mallom oziroma pod mogočno, največjo stavbo na svetu Burj Khalifo. Dubai Fountain ima kar 6600 luči in 25 barvnih projektorjev. Dolga je 275m in lahko izstreli vodo kar neverjetnih 152m v zrak! Vodni ples spremlja Arabska klasična glasba in svetovno znane uspešnice. Dubai Fountain je stala neverjetnih 800 milionov Dirhamov oziroma 218 milionov USD. Funtana je bila uradno odprta 8. maja 2009.

Dubai Fountain lahko v trenutku v zrak brizgne 83 000 litrov vode!

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

sobota, 12. julij 2014

Pejte volt!

Gledam tele pajace na Volilnih soočenjih in se smejim. Ubistvu pa je žalostno. Zaradi teh pajacev sva z Uršo v pesku in trgava vse atome moči, da se dokaževa v popolnoma novem svetu stran od družine prijateljev in hišnih ljubljenčkov!

Dnevno slišim "Čestitam, vama je ratal". Pa kva govoriš ti?! Ja res je delala sva že v Sloveniji na tem, da si ustvariva možnost za odhod v Dubai ampak ne mi govort, da nama je uspel! Šele začel se je! Delava 6 dni na teden po 10h na dan, da si bova lahko zagotovila plačo katero si zasluživa in penzijo, ki jo želiva. A sm ti že povedu da mava 50 stopinj zunaj vi pa prijetnih 20 na sončku...

V Sloveniji nimava te možnosti! Dej odpri si oči pa si zamisl kje in kako boš živel čez 10 let!? PEJT VOLT!

Če se ti zdijo vse opcije napaščne pa izber najmanj napačno!

Vsem, ki smo odšli v tujino ni lahko, bitveno težje nam je kot pa prej, ko smo bili v zavetju maminega objema! Rešuje nas dnevna misel na jutri, ker vemo, da je tukaj dejansko lažje zaslžiti težko prigaran kruh! Doma občutka, da bo jutri bolje nisem imel!




Verjami, da si močno želiva življenja v prelepi Sloveniji ampak mnogo stvari se mora spremenit!

Našel sem še en primeren članek. Tip ma prav...BERI

Pa verjami mi, da so posledite naših pajacev tudi že v tujini! A ti dam primer? Mi Slovenčki Janezi ne mormo spremenit vozniškega dovoljenja v UAE driving license, ker se pajaci niso znal zment. Britanc k že celo življenje narobe voz v 5h minutah spremini vozniško! Ne rabi zapravit 20h vožnje in 8h lekcij kako vozt. Paj to čist banaln primer sam mogoče si tako najlažje predstavlaš...

Dej da ne bomo na svetu poznani kot spodnja trgovina, ki sem jo našel v Shoping Mallu v Dubaju!


 



ponedeljek, 7. julij 2014

Ženski pogled na življenje v Dubaju (po treh mesecih)


Sedaj sva z Nejcem skupaj v Dubaju že dobre tri mesece. In prišla sva ravno pred poletjem, tako da sedaj “uživava” pravo Dubajsko poletje. Normalno, saj živimo v puščavi. Temperature se čez dan povzpnejo preko 40 stopinj zlahka.  Pa še vlaga narašča. Prav tako temperature. In vse skupaj se bo samo še stopnjevalo... Vsi naju sprašujejo: “ Kako zdržita? A je fuul vroče?”. Moram rečt, da sta se najini brhki telesci kar nekako navadili na vsesplošno vročino in da je kar za zdržat. Sicer je pa res, da zunaj preživiva le po par minut na enkrat. Iz službe do avta (klima), iz avta v najino stavbo (klima). Ali pa iz avta v trgovino (klima). Ok, pozabila sem na Nejca, ki službeno kar dosti časa preživi zunaj na vročini. Ampak v najinem privat življenju mislim… Zunaj se pač trenutno ne sprehajava.

Pravzaprav komaj čakava da bo poletje mimo, da lahko začneva uživati lepote in prednosti Dubaja tudi na zunanjih površinah. Sama delam blizu Safa Parka (to je kot bi rekel Tivoli), tako da kakšno poslužbeno tekanje po parku ali okoli njega definitivno ne bo izključeno (proga je iz tartana). Sicer pa imajo tudi ob plaži (Jumeirah Public Beach) narejeno traso za rolarje (asfalt) in za tekače (tartan). Z Nejcem sva se odločila, da greva na Dubajski Maraton, ki bo 25.1.2015. Tako da imava še čas za “natrenirati”. Seveda bova šla na 10 km. =) Največji izziv za naju pa bo po mojm zgodnja ura, saj je štart že ob 7:15. Tako da bova mogla vstat najmanj dve uri prej?! Nejc, midva to resno?! Pričakovana temperatura na štartu je od 10 do 15 stopinj!! No, kakor koli.. Štartnina je 75 USD (to je cca. 55 EUR), kar ni tako malo (Ljubljanska 10ka = 30 EUR). Prejmemo pa Adidasovo Climacool uradno tekaško majico, medaljo in certifikat (ki si ga lahko sprintas), me pa zanima, če dobimo še kaj. =)

Sicer imava pa prav super Slovensko družbo tu “dol”. Ne vem kako to, ampak prav vsi so super. =P Ni nikogar, ki bi izstopal, da ne bi bil družaben. Verjetno imamo veliko skupnega in smo “ISTI”, zato se tudi z vsemi res dobro razumeva. Pred kakim tednom sva organizirala skupinski Bowling (5 parov) in seveda so morali moški priznati poraz! Morš mislt! =) Svojo žalost so utopili v pivu, h kateremu smo se mogli zapeljati 20 minut stran. Ja, bowlali smo v Shoping mallu, kjer pa se alkohola ne da dobiti.

Sicer moram pa priznati, da kar pogrešam Slovenijo. Če dobro pomislim in sem povsem odkrita, pogrešam v bistvu samo mojega 4 letnega nečaka, ki mi je ukradel srce. Dejstvo, da me ni ob njem, ko odrašča in se razvija iz fantka v fanta me včasih res potre. Celotno komunikacijo preko Skypa še ne razume čisto dobro. Pa še ful mu je nerodno pred kamero. Za družino in prijatelje vem, da so že odrasli =) in smo normalno na vezi, tako da to se da zdržat. Čeprav mi njihova bližina vseeno manjka. No, pa moram še povedati, da pogrešam tudi rutino, ki sem jo imela v Sloveniji (služba, Šmarna, odbojka, kavice, podaljšani vikendi z babami, izletki…). No, ne toliko pogrešam, kot stalno primerjam z življenjem v Dubaju. In na momente bi si želela biti raje v Sloveniji. Samo z Nejcem veva, zakaj sva prišla in kmalu se bom navadila na novo rutino in prejšnja rutina bo le se spomin in preteklost. Nejc se mi zdi, da s tem nima težav. J Moški so drugačni, ženske smo le vseeno malo bolj navezane na družino in prijatelje…

Začetek je bil res težek. Vsi začetki so težki in z Nejcem sva ponosna en na drugega, da sva imela pogum, da se podava v neznano! Vesela sva, da imava en drugega, da se imava rada in da si pomagava in stojiva ob strani v dobrem in v slabem. Kar se mene tiče je to super nalednja stopnička v najinem skupnem življenju.