Ko začne pometat...

Slovenija.

Zuni je sončk odločš se, da greš na bcikl. Vozš se po mestu zuni je vroče in suho in nakar te pot zapele na makadm. Ful si vesel ker maš hudga "gorca" za popizdit! Vozš se po makadamu opazujš naravo in hormon sreče se ti sprošča.... nakar mim prpizdi kamjonžija... Svet se ti ustavi! Okrog tebe megla peska. Neveš ap z rokam držu balanco al bi si pokril usta al bi mogoče v kamjondžijo vrgu en mal veči kamen. Neveš ap se sleku da si nardiš filtr iz ravnoprav mokre majce ap mal hitrej prtisnu na pedala al bi se zjoku... Čas se ti ustavi. Mižiš, ne dihaš in upaš, da bo čimprej mim.

 

Dubaj.

Vedno lepo vreme, sprošča se nam hormon sreče in imamo se lepo... vse dokler ne začne pometat po puščavi. Piha. Vidš da nč ne vidš in sprašuješ se kdaj bo mim. Nebo tok kmal. Megla peska. Na cestah se delajo kupi puščavskega peska. V Sloveniji plužmo sneg tuki pa pesek. Stopš iz avta in hitiš v stavbo. Težko gledaš ker te peska... V takem momenu  se sprašuješ zakaj nisi kamela!

 

Ej a lažje beremo, če je večji slog pisave?